Nekatera pomembna vprašanja, o katerih bi bilo smiselno razmišljati, ko govorimo o prihodnosti osnovne šole:

Ali današnja osnovna šola spodbuja veselje do učenja, ali pehanje za ocenami?

Ali trenutna »pravila igre« v osnovni šoli spodbujajo poglobljeno učenje, utrjevanje trajnega znanja in razvijanje delovnih navad?

Ali je ocenjevanje vzgojnih predmetov smiselno?

Ali so ocene v slovenski šoli previsoke?

Ali bi bilo dobro v šoli ugotavljati še kaj, ne le stopnjo znanja?

Ali naša osnovna šola ubija ustvarjalnost in inovativnost učencev?

Bi bilo smiselno učence bolj spodbujati k temu, da se v okviru šole učijo zastavljati in uresničevati lastne cilje?

Ali je normalno, da v osnovni šoli tako zelo upade veselje učencev do znanja in do šole?

Bi bilo smiselno v šoli bolj spodbujati notranjo motivacijo učencev?

Kako spodbujati pismenost pri učencih?

Kako spodbujati kritično razmišljanje pri učencih?

Ali bi več več kritičnega razmišljanja v šolah škodilo učenju nekaterih osnovnih podatkov, ki jih učenci morajo znati?

Ali je slovenska osnovna šola pretežka za učence?

Je dobro, da šola otrokom ne postavlja visokih pričakovanj in zahtev?

Ali je naša osnovna šola v tem trenutku pretirano permisivna?

Ali naša šola deluje kot tovarna s tekočim trakom, ki nekatere učence ukalupi, škartirane »izdelke« pa zavrže?

Bi bilo smiselno več in bolj načrtno govoriti o vrednotah in etiki v šoli?

Ali bi bilo smotrno v šolah bolj jasno opredeliti ravnovesje med »pravicami« in odgovornostjo učencev?

Bi bilo dobro ločiti vzgojno delovanje šole od pravn(išk)ega načina urejanja vzgojnih vprašanj?